12 maj, 2013

Wannabe Finally Saturday

Wannabe zato, ker to sploh ni post, ki naj bi bil. Usedla sem se za računalnik, potem pa namesto, da bi pisala o preteklem tednu in dogodkih, odprla star blog in prebrala zapise o Afriki. All 10 of them!

Uf, je pasalo obujat spomine v teh prezasedenih dneh, ko mi uspe izgubit skripto, iz katere se moram učit.
Ali v teh dneh, ki so polni premišljevanja o nesrečah na cesti. Ko imamo na faksu izobešeno eno črno zastavo in v sosednji ulici drugo. Klaro sem poznala...
Afrika paše v teh dneh, ko bi lahko od jutra do večera sedela za računalnikom in še ne bi končala vseh obveznosti.



Na koncu tunela je luč, bi rekel Najlepši. Pa še prav ima. :) Komaj čakam, da odpišem ta smotan izpit, za katerega se učim kar iz računalnika; da oddam poročilo o praksi, napišem 18 refleksij iiiiin... Se dobim z bivšo sošolko, ker jo zanimajo slike iz Afrike iiiin ker se dobimo vsi, ki smo bili skupaj v Afriki. Še 2 tedna, še 2 tedna! :) Iiin bo samo še 11 mesecev do dneva D (če seveda ta datum sploh drži, jao.)


09 maj, 2013

Maj

Mesec maj imam že od nekdaj rada. Je prvi mesec brez črke "r" in zato lahko sediš na tleh. Dolge rokave zamenjajo kratki, krilo je večkrat aktualno in počasi se tudi jopice opušča. Namesto škornjev se mučiš pri izbiri balerink in drugih neklavstrofobičnih čevljev. Dan se konkretno podaljša in aprilski dež zamenja sonce. Svet dobi že barve poletnih odtenkov in iz vsakega vrta dišijo rože. Na kavo se usedeš ven, na sonce in s prijateljem govoriš o lepih rečeh. Španski bezeg božansko diši in mimo teh grmov se sprehajam extra počasi. To je maj.

Maj je tudi rezerviran za nore ideje. Take, ki ti sicer ne padejo na pamet. Take, ki jih uresničiš še preden vsaj malo pomisliš. Preden se zavem, s sestro hodim po centru in iščem kos pice, namesto da bi šli domov. Kot da to še ni dovolj, prepričava drugo sestro in gremo še na sladoled. Peru pa 3 žličke, prosim. 


In če smo že tukaj, dajmo še malo ljudem težit. Via sms:

Bliža se mimohod sester J. Zatorej bodi pripravljen, kajti ne veš ne minute ne sekunde!
A?
B.
Okej, vdam se. Gremo na kavo, ko prideta. 
Pridete.
Ne, ne. To bo samo mimohod in pomahek. :D
Partibrejkerke...

No ja, se ne strinjam! :)

Ljubim življenje, maja še posebi! :)

05 maj, 2013

Afrika!

Dva filmčka, vredna ogleda. :)


Avtograme delim, ko se vidimo, buahahahaha :D

04 maj, 2013

Produktiven dan

Zjutraj sem rekla, da bom...

  • kupila baterije
  • šla na banko
  • pospravila sobo
  • odprla in prebrala še vseh 28 neprebranih mailov
  • naredila urnik obveznosti za naslednji teden
  • šla na kavo, že s kom
  • pisala prijateljici
  • šla na sladoled
  • oprala 4 stroje perila
  • napisala xyz refleksij za prakso
  • naredila mani&pedikuro
  • napisala blog (ampak nisem imela pojma, da samo o tem, kaj vse sem počela...)
Ja, tako nekako. In kako je šlo? :) Najprej sem se prav všečno oblekla (za moje pojme), hihi. 

In sem šla v center, da bi:
  • kupila baterije - zaprte trgovine :-/
  • šla na banko - zaprta banka
No ja, sem imela pa vsaj lepo vožnjo s kolesom v center in nazaj. :) 

Potem sem...
  • pospravila sobo check!
  • odprla in prebrala še vseh 28 neprebranih mailov check!
  • naredila urnik obveznosti za naslednji teden - no ja... delno.
  • šla na kavo, že s kom check! Mm, kava po dolgem času. Kar v sobi, z Najlepšim <3
  • pisala prijateljici check!
  • šla na sladoled check!
  • oprala 4 stroje perila - četrti se pere :)) - check!
  • napisala xyz refleksij za prakso - delno. Ampak 41 strani je dovolj za en dan ;)
  • naredila mani&pedikuro check!
  • napisala blog (ampak nisem imela pojma, da samo o tem, kaj vse sem počela...) - check!

In še tole mizico za računalnik sprobavam. Je super, kaj takega se spomni samo Najlepši. ;) Hvala! :)

Nekje se pa mora poznat ves počitek iz preteklih dni! ;)




Finally Friday!

Tale petek je pa hitro prišel! :) No ja, se vidi, da so počitnice. ;)

V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek sem bila v Kanjem Dolu. Priprave za poletne tedne. Razen tega, da sem se prehladila in me prehlad še zdaj ni zapustil, je bilo super! :) Pogovori s prijatelji, ki jih vidim samo nekajkrat na leto, petje (no ja, ali pa samo poslušanje), adoracija, spanje, dobra hrana, odgovarjanje na vprašanje "Kdaj se bosta pa vidva poročila?", spoved, opazovanje mlajših animatorjev, pogovori o pajkicah,... Obujanje spominov iz Afrike - gledanje filmčka in slik, pogovori in ugotavljanje, kako je to fino, ker so si drugi tudi tako močno zapomnili stvari, kot sem si jih jaz. In o čem smo se pogovarjali, kaj smo delali, kaj se je zgodilo. Kakšne so posledice potovanja, itd. :) Spoznavanje novih prijateljev, ugotavljanje, kdo je v koga, opazovanje "otečenega" gležnja in vse ostalo v zvezi z eno sicer prav prisrčno osebico. Za to bi si želela, da bi jo boljše poznala...
In tudi tisti moment, ko se po štirih dneh prvič od blizu pogledaš v ogledalo, ne izostane. Dizastr!

V sredo smo šli na vikend. Day off, po domače povedano. Najprej smo dobro jedli, potem sem s sestrama kar zunaj gledala film (z deko čez glavo, ne praš!), naslednje 3 ure sem spala kot živ mrlič in potem smo imeli  še piknik. Ah, ljubim življenje (tudi, če sem prehlajena)! :)

V četrtek naj bi šli spet na vikend. Pa nismo šli, ker je deževalo. In smo bili kar doma. Jaz v glavnem v postelji. Po možnosti še pri miru. Najlepši mi je ob vsakem premiku sporočil, da sem zuprna in da nej dam mir, ker če ne se ne bom pozdravila. Way to own my computer, yeah. Na vsake toliko sta naju obiskala tamale dva. Zvečer smo gledali film, no ja, pol sem bila pa še malo tečna. Hm ja, se zgodi. :-/

V petek sem se zbudila malo bolj zdrava. Če gre nosu in grlu na boljše, more pa telo protestirati še kako drugače, če si želi postelje. Hehe. Danes me je bolel trebuh. Zelo zelo zelo. In če že vse tako odštevam, tudi upam, da se to ne ponovi prav veliko več kot tridesetkrat. Recimo. Dopoldne je še nekako šlo, zato sem spucala avto in skuhala kosilo. Pa posesala in pomila po tleh pri teti. In spet izvedela, da je njena cunja, s katero se briše po tleh, s Švedske. Oja, res res. Potem je bilo pa konec veselja. Kosila sploh nisem jedla in popoldne sem spala 4 ure. Edini način, da se izognem nemogoči bolečini.  Potem pa večerja in domov.

Pa je teden pri koncu, kljub vsemu sem si vseeno kar odpočila. Zdravje pa upam, da se popravi. Mu niti ne preostane drugega. ;)

26 april, 2013

Finally Friday (in cvetke od vsepovsod)


Petek jeee! :) Končno, res! Ta teden sem imela 8 ur poučevanja in vsaj štirikrat toliko priprav. Komaj čakam čas, ko bom priprave za učne ure pisala zase in ne še zato, ker jih bom morala oddat in jih bo nekdo pregledal. In komaj čakam čas, ko bo priprava na učno uro napisana mimo grede. Komaj čakaaam. Ampak dovolj o tem. Razen tega je bila praksa super. Sploh cvetke:

Katero je glavno mesto Španije?  -  Real Madrid!
Kakšni so koti med ploskvami pri kvadru?  -  Špičasti.
Ko si na svetlobi, imaš ozko odprte zenice. Kaj pa ko prideš v temo, kaj mora oko narediti, da bo dobilo več svetlobe?  -  Luč moraš prižgat.
Hočem izvlečt odgovor "lov" iz otrok: Kaj so graščaki počeli za zabavo? Imeli so loke, konje in pse in z njimi so šli v gozd,... Kdo pa živi v gozdu? Živali. Ja, res je. In kaj mislite, da so počeli z živalmi?  -  Igrali so se z njimi.

Pa od dveh otrok, ki sem ju čuvala: "You know, mommy and daddy are sleeping without T-shirt and without underwear!" Hmm, hvala za informacijo.

Ponedeljek - četrtek so minili v znamenju priprav. Pol pa dost, a ne? Get a life! Dobila sem se s Patricijo in spila eno res dobro ledeno kavo. Pravi, da mi bo naredila house makeover. Ne sej ne, nisem te prijela za besedo, nič bat! ;) Na splošno je bil četrtek kul dan. Kavica po dolgem času. Fitnes po dolgem času. Prvi sprehod v neklavstrofobičnih čevljih. Ustvarjanje s čokolado in jagodami. In tist filing, ko delaš/ješ nekaj, za kar obstaja pesem. :D
In danes? Karkoli že, samo nekaj imam v glavi. 26. 4. 2014. Čez 365 dni bo sobota in to ena od potencialnih. Če bi bilo tudi drugo leto tako vreme... Wiii :)
Pa Najlepši? No ja, njega skrbi predvsem za očala, ki ga nekaj tiščijo. Moški.

Sicer pa - zadnji dan prakse, ležanje v parku s prijateljico, živciranje tamalih dveh s pesmimi od bepopa in skupine game over. Živcirajoči: jaz, sestra in oči, hahahaha! :D




We are speaking 'bout summer, riiiiiiiiight? :)

21 april, 2013

Enaidvajseti, štiriinpetdesetič

Spet je tukaj enaindvajseti. :) Nobenega posebnega praznovanja, nič. Sem se pa zato spomnila na vse živalsko - povezane besede, ki jih uporablja (predvsem Najlepši, včasih pa tudi jaz :-P).

Najprej se živali uporabljajo za vzdevke. Najpogostejše uporabljena žival za to je miš. Ker je Najlepši še malo bolj odštekan kot povprečen fant, je enkrat poguglal "miš" in ugotovil, da sem jaz točno taka miš. Itak!

Poleg miši pa še vse ostalo, kar premore njegova domišljija. Pingvin, račka, piščanček, krt, ovčka, medvedek,... Vse sorte.

Za vse slabo se uporablja beseda nutrija (vodna podgana). A je čudno, če nočem imeti tega za vzdevek?!

Nutrija za vse čudne profesorice, nutrija za vse čudne in brezvezne naloge, nutrija za prazno bančno kartico, nedelujoče naprave in prazne baterije ...

Ampak še vedno je pa ni živali čez prašiča. Prašič, prasica, pujsi, svinja, sus scrofa (hm, nekdo nosi posledice gimnazijske latinščine)... 

Nimam navadnih izpitov, moji izpiti so pujsasti.
Interpretacijo vseh ostalih besed prepuščam domišljiji imaginarnih bralcev. 

Najbolj zabavno je to, da vedno, ko mi prinese kakšen računalnik, najdem ozadje, na katerem je ali miš, ali pa vsaj 78 prašičkov. Ah ja.

V bodočnosti pa bova imela na svojem posestvu:
2 debela zajca
2 debela pujsa
2 mejčkena konjička
zgubanega psa
pa še midva bova debela, pa bo svet popoln. Hahaha!

54 mesecev, moj srček smrček. <3



16 april, 2013

Neobičajno

Danes je bil prav neobičajen dan. Ampak tak, lep. Zato ga nameravam jutri vsaj deloma ponoviti. :)

Neobičajno, prvič: jutranji tuš. Nikoli, nikoli, nikoli se mi ne da prej vstat zaradi tuša. Danes ja. :) In če se prej še nisem dobro zbudila, sem se takoj, ko sem ugotovila, da je bilo v kopalnici okno celo noč odprto. In potem še dodatno, pod toplo vodo.

Neobičajno, drugič: miren zajtrk. Po navadi samo nekaj na hitro vržem vase, danes pa sem pojedla lepo v miru in še nekaj časa klepetala z mami in sestro. Kaj takega se je verjetno nazadnje zgodilo preden sem bila sploh v vrtcu. Uh...

Neobičajno, tretjič: predčasnost. [to je zdaj sicer stalnica te 3 tedne] Tamale dva peljem v šolo, potem grem pa tudi sama v šolo, na prakso. Pouk se tam začne šele ob pol devetih, jaz pa, ne glede na to, kako počasi in v miru se fijakam, pridem vsaj 20min prezgodaj. Moje kolegice ne bi verjele, ker na faks redno zamujam... :-/

Danes sem si privoščila togo kavo (coffee to go, it's whole another story :-P), radio ekspress in lakiranje nohtov. Pa sončenje v avtu. Preprosto - novo jutro, nov dan. :)



Neobičajno, četrtič: Zelo neobičajno, ampak se dogaja: "Učiteljica, zakaj morajo biti nekateri duševno prizadeti?"  Saj ne, da bi to vprašal kar nekdo... Ne, to me je vprašal fant, ki ima sam lažjo motnjo v duševnem razvoju. V mislih pa je imel dva druga fanta, ki imata zmerno motnjo v duševnem razvoju. Dragi moj, ne vem. Vem le to, da ni popolnega človeka...

Neobičajno, petič: fitness. Pa ne, fitness je že nekaj vsakdanjega. Ampak fitness takoj po šoli in brez gneče? Neobičajno, zelo. In še neobičajno - zadnji trening z mojimi supergami. Niso nič posebnega, res ne. Kupila sem jih za v Afriko in temu primerno gledala na ceno in kvaliteto; češ, te bodo samo za tam, potem bodo pa za stran. Takoj drugi dan se je strgal kaveljček za vezalko in dihanje noge je praktično nemogoče. Ampak ...  z njimi sem hodila po tem svetu, nekaj tisoč kilometrov stran od tukaj, po tisti oranžni mivki, ki je za večno obarvala podplate. Z njimi sem se zredila pri vsej tisti kraljevski hrani in zato so za kazen mogli z mano tudi hujšati. :-P Hecam se. Vsekakor pa so dober reminder in imajo veliko sentimentalno vrednost za tiste ohhh & ahhh dni. No ja, od zdaj naprej bodo samo še reminder pri grabljenju trave, ali mogoče na kakšnem sprehodu... Za šport imam pa druge. Neobičajno, big time.



Neobičajno, šestič: Najlepši ima očala. Končno. In ne izgleda slabo. ;) Le kako bi, če sem mu pa skoraj da ne jaz izbrala okvirje.

Neobičajno, sedmič: ata. Slučajno sem pogledala skozi okno in ga videla, kako štiha vrt. Lepo počasi, zanesljivo, lopata za lopato. Vmes prestavljanje za pol koraka v levo. Prav lepo ga je bilo gledati. In vem, enako bo, ko bo pobiral plevel, zalival, pobiral pridelke, pometal dvorišče, kosil travo,... Lepo počasi in zanesljivo. Ampak delal bo, vedno. Če bi bila tudi jaz tako pridna,... ja, to bi bilo neobičajno. Kar se njega tiče, pa... Naj bo še dolgo časa med nami!

Grem spat. Naj bo jutri še en neobičajen. Prosim, prosim, prosim.

13 april, 2013

Finally Friday!

Grem enkrat za spremembo od zadaj naprej. 


Zaslišim budilko in se zbudim. Razmišljam, ali je danes četrtek ali morda petek. Res upam, da je petek. Tako sem utrujena, da ne vem, kako bom zdržala cel dan; razmišljam, kje vse bo danes priložnost za kavo in kako komaj čakam vikend. Budilko prestavim na dremež in se obrnem. Auč, moje noge. Včeraj sem bila na plesu. Aha, zihr je petek. Kakšno olajšanje.

Zaspim nazaj.

Budilka drugič zazvoni. Vzamem telefon v roke, preberem sms-e in pogledam na uro. 16.50. Ahaaa, petek popoldne je že, zakon! 

Dopoldne sem bila tako, kot vsak dan ta teden, na praksi. Čeprav sem se večinoma dolgočasila, mi je danes tak način preživljanja dneva naravnost ustrezal. Kaj je boljšega kot to, da sediš v svojem kotu, opazuješ pouk, si tu in tam kaj zapišeš in – najboljši del – rehabilitiraš noge pod mizo. :D Če pa odmislim te okoliščine, je tako početje dan za dnem (še 2 tedna) pravo mučenje.

V četrtek popoldne sem prvič postrigla tamalo. In celo ni bilo slabo. Skoraj da ni moglo biti, če je pa postopek tako enostaven. Ko bi to prej vedela…

Zvečer sem šla na ples. Skupaj s sestričnama in bratom in fantom. No ja, on je sicer prišel šele čez dve uri. Saj ni slabo plesat še s kom drugim, to res ne. Ampak tisti neskončni intervjuji…

Kako ti je ime?
Si študentka? Kaj študiraš? Kater letnik pa si? Aha, potem že pišeš diplomo, ane?
Od kje pa si?
A znaš ta ples? Si upaš? Začneva? Ja deeej no, mudel!

Pol se pa lotijo dajanja komplimentov. Ah ja, zmaga tale (verižica iz perlic): »A to so pravi biseri? Si si ukradla lepotni spanec in jih šla zjutraj nabrat?« O bed, kdo jih tega nauči?

Potem je prišel še Najlepši (fant) in ker je bilo tako dobro, smo vsi plesali do konca. Ples z Najlepšim - ne glede na to, kakšen, je priceless. Ples s prijateljico, vreščanje - top, itak! Robotski ples s prijateljem in veliko smeha - zakon. Ples z bratcem - tamau obvlada! Muska zakon... :)

V sredo zvečer sva šla z Najlepšim na obisk k prijateljem in se smejala zakonskim prepirom. Epic! Na poti do njih me je prepričeval, da sem najboljša učiteljica [nima pojma, sploh!] in da bom komot službo dobila tam, kjer mi je všeč. Ampak samo pod pogojem, da ima ta šola kavomat. Mislim, da govorimo o nekom, ki misli namesto mene. <3 

V torek in ponedeljek sem bila sem bila samo na praksi in doma. Na praksi mi je bilo v glavnem dolgčas. Kriza je, če so otroci tako sposobni, da jim ni treba nič dodatno pomagat. :P Doma sem potem šla kar spat. Kot je nekdo napisal na fb – iz zimskega spanja v spomladansko utrujenost. :D



Naj bo lep ta pomladni vikend! 

07 april, 2013

Oh, kakšna mularija!

Danes smo šli v opero. Vsi otroci, teta in sestrična. Pravzaprav sem šla zraven, ker je bratranec zbolel in je bila karta odveč. Pa sem rekla, da ah, bom šla pa jst! Z malo žrtvovanja, ha ha. Nikakor ne! Če ne bi bratranec zbolel, bi si kupila verjetno karto za stojišče, ker ane, prej se nisem spomnila, da bi rezervirala. Tako, bila sem v operi po, hm, 15 letih? Ja sej vem, shame on me!

Nabucco. Gledala sem ga sicer že drugič, ampak itak  sem že precej pozabila od zadnjega ogleda. Prvič sem bila v prenovljeni operi in prvič gledala predstavo z nadnapisi. Uf, kvaliteta dojemanja je neprimerljivo boljša! :)

Po končani predstavi smo šli še na tortico & vročo čokolado v Zvezdo. Zraven in med potjo smo čvekali, čvekali in še malo čvekali. Tudi na poti domov smo čvekali. Potem sta nas teta in sestrična spustili iz avta kakšnih 50m pred našim vhodom. Ker smo bili ravno prav razpoloženi, smo do vhoda prihopsali, skakali in počeli kaj-jst-vem-kaj. :D Ko končno pridemo do vrtnih vrat in stopimo na dvorišče, pride mimo nek fant (jaz mu ne bi dala več kot 12 let) in zavzdihne:

"Oh, kakšna mularija!"

Hahahahahahahahaha! :D


06 april, 2013

Finally Friday!

Čeprav po svoje precej nezasluženo, je petek spet tu! Thanks God for that!

V ponedeljek sem šla k starim staršem in pridobila še nekaj kg. Kot da že v soboto in nedeljo ni bilo dovolj! :D Razen tega sem se učila in pripravljala na projekt, ki sem ga predstavljala v torek. Uff, o tem sploh ne bi, ker je bilo dizastr! Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi nam profesorica prej pokazala tudi kakšen slab primer, ne le dobrih. Whatever.
V torek, sredo in četrtek sem se več ali manj samo učila in hodila na obvezne stvari. Po mojem brez uspeha. :-/ Pa kaj, a je to PMS?? Whatever.
Zvečer sem se srečala z nekaterimi sošolci iz osnovne šole. Po eni strani jih je bilo lepo videti in izvedeti vse novosti, po drugi strani pa mi je bilo zoprno, ker smo si po petih minutah izmenjali vse glavne informacije in potem nismo več vedeli, kaj bi počeli drug z drugim. Plus to, da so me vsi objemali tako, kot da smo se nazadnje videli včeraj in smo komaj preživeli teh 24 ur ločeni. Whatever.
Petek. Sem že kdaj omenila, da obožujem ta dan? :) Najprej sem se dobro naspala. Potem sem prijateljico naučila peči potico in šla za dve uri čuvat škratka. Bolan je, bogi. :( Njegovi mamici sem tudi dala nekaj koščkov potice. Ker je Italijanka, je to nekaj popolnoma novega zanjo. In je poskusila - prvi košček. "Uau, it's delicious!" Ane, ane? xD Vzame drugi košček in gre v svojo sobo. Čez 5 minut se vrne po tretji košček in doda, da je ta zadnji. Zvečer bo pa preostalo delila s svojim možem. "Ampak eh, on itak ne bo vedel, koliko jih je bilo na začetku!" :D It made my day! :)

S tamalima dvema sem gledala Minutke za sveto pismo. Nekaj smo se hecali. Malo sem pofitnesirala. In to bo to za danes. So not whatever. ;)

03 april, 2013

Drago vreme!

Če mogoče ne veš, je danes že tretji april! Zvončki in trobentice bi morali že odcveteti, trava bi naj bila že malo višja in dež naj bi se komaj vrnil na spored, pa se niti še poslovil ni!

Jaz bi bila vesela, če bi spet lahko oblekla moj rumen plašček. Ali nov olivno zelen plašček. Mogoče bi našla tudi primerne čevlje za zraven, hm hm. Ali pa oblekla več hlač v enem tednu. Ali pa pač tiste, ki bi jih želela. Ali pa celo - krilo!? Hm, ne. Zaenkrat sem omejena na tiste, ki so na korenčka in gredo z lahkoto v škornje.
V te škornje.
Ti so sicer super in oh in sploh, zakon so! Ampak ej, nosim jih že od novembra... V glavnem.

In ta dežnik je moj zvesti spremljevalec.

Tudi dežnik, je res kul! In vse skupaj je v stilu in tako luštkano. Ampak spet, že od novembra. 

Moji prijatelji verjetno začenjajo misliti, da je ta outfit vse, kar premore moja garderoba. 

Zato, drago vreme, se skuliraj! Rada bi zvončke in trobentice in tulipane in marjetice in narcise in sonce, pa toploto, barve, plašček (in spodaj kratke rokave),...

... Bi to šlo? Prosim, prosim, prosim, prosim,... :)


29 marec, 2013

Finnaly Friday!

Dragi petek, hvala, ker si prišel. V vsej svoji veličini, veliki petek.

Ne bom pisala, kaj se je zgodilo vsak dan posebej. Vsak dan se je dogajalo eno in isto: faks - učenje - delo - spanje,.... in še enkrat od začetka. No, naj ne zanemarim veliko prehojenih kilometrov. Teh je bilo res veliko. In zapravljenega denarja, zavoljo zdravega življenja in enega toplega obroka dnevno. In definitivno premalo spanja. Že cel teden imam isti lak, ki (ne, a res), že razpada. Vsaj pod tuš sem utegnila iti, pa umit zobe. Jej! Ok, se že ponavljam kot pokvarjena kaseta. 

Ker se vedno najdejo tudi svetle lučke v vsej temi, je bilo tudi pri meni nekaj svetlih izjem. Kosilo s prijateljico, dopisovanje s fantovim sošolcem (nič jst kriva, on je začel!), ustvarjanje s čokolado, nešteto kavic iz kavomata... :) In pa, preračunavanje, kdaj približno bi spet lahko šla v Afriko. To po zaslugi Izabelle, ki mi je danes poslala njen zapis o Afriki. Priporočam! In prepričevanje fanta, da je to res dobra ideja in če bi šel z mano... :D

Sicer pa, zakaj se sploh pritožujem? Danes se spominjamo, kako je Jezus umrl na križu, za tem, ko je bil že izdan, obsojen po krivici, bičan, tepen, obravnavan nehumano do konca,... In jaz se pritožujem, ker imam na nohtih 5 dni star lak. Epic fail.

 


28 marec, 2013

Messy

It's a big fat mess everywhere around me.

In my timing,
my studying,
my eating,
my working & money.
My language is still English (?!?). My dreams will be hopefully in slovene. Yawn.

My priorities are weird,
my soul empty,
my hearth is lost somewhere in my body.

My minds are everywhere, but just for a second and a half, and just with unimportatn things.

My feets are sore,
so is my back and oh wait,
my head hurts.

Computer will turn off, phones battery is low too. Anything else??

Too much of everything... But tomorrow will be another day. Good night.

_________________
Se priporočam za korigiranje slovničnih napak. Jutri.

22 marec, 2013

Finally Friday!

Uf, končno petek!! Takole je bilo:

V ponedeljek sem bila cel dan na faksu. End of story. Aja ne, ponoči nisem mogla spat :-/ In kakšen je bil scenarij v torek zjutraj?

9. 36
Oooo, šiiiiit!
[po telefonu, hripavo] "Hello..."
"Hi! Everything is OK?" 
"Hmm, nooo. I overslept."
"Oh, OK. Don't worry, you will come tomorrow." Bla bla bla. Adejkrneki!

V sredo nisem zaspala in razen predavanj sem bila ves dan varuška. :)

V četrtek je bil enaindvajseti. + tak dan, ko se mi je dalo malo bolj uštimat + tak dan, ko je najboljši obisk prišel kar nenapovedano +  tak dan, ko sem šla po dolgem času spet na fitnes. Kok je blo pa to zakon! :)

Danes,  v petek, se je zgodil čudež. Na faks nisem zamudila, ampak sem prišla pol ure prej. Mi je profesorica (mimo grede, ful me ne mara) povedala, da zato, ker me v sredo ni bilo na predavanjih [o ne,kje pa, pa tik pred njo sem sedela, v prvi vrsti!] oz. že nisem nje poslušala. [A smo v vrtcu, ko me že tako vzgaja?] "Kolegica, kr v miru, pejte na eno kavo, pa bo pol ure hitr okol, nikamor se ne mudi." Ja veš de, zihr izgledam tako, kot da hočem še tisto sekundo dobit dozo vseh njenih modrovanj v možgane. Kot da me res zanima, kolikokrat je imela uši in katerega ginekologa ima in... in... Ja. Kasneje je seveda začela predčasno.
Pol sem končno kupila kavo. In namesto kosila jedla kokice. In šla v trgovino, mal firbcat. In šla na fitnes. In šla merkat. :) Mali je bil priden, as always. :) Njegova mati me je prosila, če v fotrovi omari naredim malo reda. OMG, to pa je omara! Imam slikano, pa ne bom objavila... Vse nametano, stlačeno. V glavnem, ta omara je res rabila malo reda. Dobro, zmečem vse ven, zložim in dam nazaj noter... 2/3 vsega, ostalo pa še čaka na likanje, ker je preprosto preveč zmečkano za zlaganje. Hm hm. In ko prideta domov, se midve smejiva, on pa flegma. Ker nima pojma. Razen tega, da ga nekje čaka presenečenje. Ojej.



21 marec, 2013

Enaindvajseti, triinpetdesetič

Danes je enaindvajseti. Pred triinpetdesetimi meseci sem sedela v razredu, danes pa sedim v sobi in spet gledam slike, ki so nastale enkrat v obdobju teh triinpetdesetih mesecev. Uau, veliko jih je! :) Berem "ta lepe sms-e", tudi teh ni malo. Enkrat sem jih nekaj že zapisala, tlele. :D
Hvaležna sem in vesela, ker še vedno praznujeva obmesečnice; še vedno oponaša moj "Ja!" (ko me je vprašal, če bi hodila z njim); še vedno si dnevno izmenjava xyz smsov in se skoraj vsak dan tudi pokličeva. Za razliko od takrat pa se vsak dan ne vidiva... Ampak tako je. Pa saj ni slabo, pravzaprav je čisto super, da znava biti vsak dan skupaj (prvi 2 leti), nekajkrat na teden skupaj (drugi 2 leti), pa vmes tudi daljši čas narazen, pa zveza še vedno funkcionira. Še vedno pa je v igri tisti čas, ko bova spet vsak dan skupaj, until death do us part. Koooomi čakammmm! :)


Love does not consist in gazing at each other
but in looking outward together in the same direction.
Antoine Saint - Exupery

19 marec, 2013

A bi gledala film?

Tako se je glasilo vprašanje moje sestre.

Ja, zakaj pa ne! :) Če ga začneva gledat ob devetih in to pomeni, da ga bo pred polnočjo konec in grem še pravočasno spat, sploh ni težav. 

Ookej! :)

In sva gledali The Graduate, končali ob enajstih in točno čez pol ure sem bila že v postelji. 23.30. In zdaj? Ura je 3.30, jaz pa še ne spim. Grrr! Jah, kaj pa vem, mogoče se mi maščuje nepospravljena soba, ki naj bi jo pospravila zvečer. Dobro no, jo grem pa zdaj! Ampak potem pa spat, 6.30 bo še prekmalu tu. :-/


17 marec, 2013

Celibat

Pri očiju v službi so se kolegi pogovarjali o novem papežu in o tem, katere nove reforme bo morebiti izvedel.

Aaah, še en zarukanec, ki ne bo dovolil evtanazije in splava!

Tudi porok med istospolnimi pari ne bo legaliziral.

Niti ločitev kot jo poznamo v civilnem zakonu ne verjamem, da bo možna.

... ... ...

Mogoče bo pa vsaj celibat odpravil...

Ja, to bi bilo pa res možno. V protestanski cerkvi imajo že ženske duhovnice, tako da bodo verjetno tudi v katoliški kmalu!!!


Ojoj, nepoučenost.

16 marec, 2013

Finally Friday!

Pa je teden spet naokoli! :)
V ponedeljek dopoldne sem vozičkala. Kako dobra zadeva, komaj čakam na moje otroke! :) Hodiš v miru, nikamor se ti ne mudi; gledaš bitje, ki se počasi uspavava in po milimetrih zapira oči. Potem se počasi obrneš in hodiš še do doma. Bitje še naslednji dve uri spi, zbudi pa se 5 min pred prihodom mamice. Kok super! :) Popoldne sem bila seveda na faksu, ampak nekaj ni bilo v redu... Kar naprej sem imela kurjo polt, ne glede na to, koliko sem bila oblečena. Grrr.

V torek je bil v Cankarjevem domu Kulturni bazar. Po študentski dolžnosti sem se ga udeležila in moram reči, da mi je bil razen redkih izjem všeč. Zares. Po štirih urah sedenja je sledilo kosilo, nato pa ura in pol sprehajanja po štantih in iskanja novih informacij. Po tem so me seveda bolele noge, kaj pa drugega! Usedla sem se na klopco in začela odpisovati na vse SMSe, ki so prispeli čez dan. Med pisanjem se oglasi gospod, ki je sedel dva sedeža levo od mene:
"Lepe barve pulover imate. Res je lep, tak, poživljajoč."
"Hvala."
"Ne, res je lep. Prav poživi vas."
"Hvala." [Si bom zapomnila, ja.]
"Vidim, da imate več kot tri barve na sebi, to pomeni, da ste duhovno in čustveno zelo bogata oseba."
[Hm, zanimivo...] "Hvala, gospod."
"Zakaj pa imate toliko barv?"
"Hm, pač, tako mi je všeč..."
"Aha. Ampak veste, frizura vam pa ne ustreza preveč. Imate obraz bolj primeren za ne-vem-kakšno-frizuro-že."
"Hm, no ja, meni je všeč." [Res sem prosila za mnenje, a ne?]
"Kaj pa pulover, ste si ga sami kupili ali vam ga je kdo podaril?"
"[Abošdalžeenkratmir???] Kupila sem ga."

Potem me je "nekdo poklical" in morala sem se javiti. Potem sem seveda vstala in poiskala kolegico. Uf! Ko prideva čisto do konca poti, srečava še eno sošolko, ki pove, da za vogalom delijo zastonj kavo. AaAaAaaaa? TAKOJ greva in se postaviva v vrsto, na začetku katere utrujen tip toči skodelico za skodelico. 
Hvala, hvala, hvala za to kavo! Zbudila me je ravno toliko, da sem šla kar peš domov in imela prav prijeten nočni sprehod. In mi pomagala toliko, da sem še do enih zjutraj s fantom pregledovala njegovo seminarsko nalogo. 4 ure sva dva pregledovala seminarsko nalogo!! Ker je profesor menda našel nekaj tipkarskih napak in se spustil na malce preveč nizek nivo sporazumevanja. Ja, res, nekaj malega jih je bilo. Komaj sva jih našla, k-o-m-a-j. Ampak nobene vsebinske! Itak, da ne, moj fant je najboljši! :) [no ja, če je profesor sploh bral, seveda...]

V sredo sem bila malo doma, potem pa še malo več časa varuška. Proti večeru mi je postalo že malo dolgčas, ker se je fantek kar sam zamotil in... šla sem na fb. In kaj zagledam? "Viva il papa!" Whaaaat? Že? Zakon! Takoj, ko sem zaključila, sem poklicala domov in vprašala, kdo je. Seveda še niso vedeli. Ampak eeej, papeža imamo! In sem spet dobila kurjo polt in jo imela vsaj še eno uro. :) Za to pa ni bil kriv samo papež, ampak tudi lepi glasovi, ki sem jih poslušala na koncertu v uršulinski cerkvi. Noro! :)
In hvala Bogu za tegale človeka... Meni je všeč izbira kardinalov oz. Svetega Duha, zelo mi je všeč! :)

Kurja polt me ni zapustila niti v četrtek. Dobila sem še vročino in cel dan preživela v postelji. Jej! (Not!) Zvečer me je obiskala prijateljica, tako da dan čisto zanič le ni bil. Ob kokicah in čaju (zanimiva kombinacija, vem!) sva pogledali slike iz Afrike in rekli par besed. Za lahko noč me je razjezil mail od profesorja, ki je v seminarski nalogi od torka našel še neke napake... Mislim, bolj napake iščočega profesorja pa še ne! :-/ 

In danes, v petek? Faks sem preskočila, popoldne sem šla na obisk h škratku, se malo z njim igrala, zvečer pa gledala dramsko igro na bivši osnovni šoli. Igrali so perfektno! In potem, ko naj bi že pisala tale blog, sem z bratom padla v dve uri dolg pogovor o... Vsem možnem! :)

Ampak zdaj je pa čas za spanje... Jutri imam faaaaaks! 


09 marec, 2013

Filharmonija

Včeraj sem, namesto pisanja "Finally Friday!", tri ure preživela v Filharmoniji. Nisem nastopala, kot tolikokrat prej, včeraj sem bila sama na koncertu. In, groza, več stvari bi lahko skritizirala kot pohvalila, obup!
Kot prvo, kdo na tem svetu sestavi program za 3 - urni koncert? Da ne bo pomote, glasbo imam zelo rada in ne naveličam se je hitro, res ne. Koncerti, kjer nastopajo otroci in kjer je v občinstvu še več otrok, pa res ne morejo biti tako dolgi!
Kot drugo, tretje in n-to se sprašujem, kje je obtičala olika ljudi.
Vstajanje, odhajanje iz dvorane, presedanje, šepetanje, šumenje z vrečko od bonbonov, prihajanje nazaj v dvorano. Ustvarjanje situacije iz filma The Intouchables, ko mora cela vrsta vstati samo zaradi tebe, da lahko prideš na svoje mesto.  To bi bil lahko splošen opis dogajanja v dvorani. Poleg tega pa še marsikaj. Sosed na levi, ki je s svojo tablico najmanj 3682 krat prečekiral facebook in twitter. Gospod pred mano, ki je izvajal taisto aktivnost na telefonu. Pisal smse, čekiral vse možne spletne strani, bral informacije od glasbenih šol, ki so se predstavljale,  gledal fotografije. Gospa pred mano s tremi majhnimi otroki, ki jih je ves čas mirila, mož na njeni desni pa kot, da se nič ne dogaja. Boga ženska, ne vem, če je kaj odnesla od nastopa.
Organizacija na psu. Najprej nekaj solistov, nato 10 minut čakanja, da so hostesi pripravili oder za orkester, potem pavza. Po pavzi spet orkester, nato pospravljanje stolov, točke solistov (+ moj bratec! :)) in nazadnje spet 10+ min za pripravo odra za nastop še enega orkestra.

Bi bilo prezahtevno priti točno, izklopiti telefone in poslušati otroke, ki so pred tem veliko vadili in se pripravljali na nastop? Bi bilo prezahtevno zaploskati vsem otrokom in ne le "svojemu"? Bi bilo prezahtevno organizirati koncert tako, da se prostor za orkester pripravlja in pospravlja samo enkrat? Hmm, v naših časih to ni bil problem... Pa to sploh ni daleč nazaj!

Ampak glasba je pa zakon! :)