Finally Friday!

Grem enkrat za spremembo od zadaj naprej. 

Zaslišim budilko in se zbudim. Razmišljam, ali je danes četrtek ali morda petek. Res upam, da je petek. Tako sem utrujena, da ne vem, kako bom zdržala cel dan; razmišljam, kje vse bo danes priložnost za kavo in kako komaj čakam vikend. Budilko prestavim na dremež in se obrnem. Auč, moje noge. Včeraj sem bila na plesu. Aha, zihr je petek. Kakšno olajšanje.

Zaspim nazaj.

Budilka drugič zazvoni. Vzamem telefon v roke, preberem sms-e in pogledam na uro. 16.50. Ahaaa, petek popoldne je že, zakon! 

Dopoldne sem bila tako, kot vsak dan ta teden, na praksi. Čeprav sem se večinoma dolgočasila, mi je danes tak način preživljanja dneva naravnost ustrezal. Kaj je boljšega kot to, da sediš v svojem kotu, opazuješ pouk, si tu in tam kaj zapišeš in – najboljši del – rehabilitiraš noge pod mizo. :D Če pa odmislim te okoliščine, je tako početje dan za dnem (še 2 tedna) pravo mučenje.

V četrtek popoldne sem prvič postrigla tamalo. In celo ni bilo slabo. Skoraj da ni moglo biti, če je pa postopek tako enostaven. Ko bi to prej vedela…

Zvečer sem šla na ples. Skupaj s sestričnama in bratom in fantom. No ja, on je sicer prišel šele čez dve uri. Saj ni slabo plesat še s kom drugim, to res ne. Ampak tisti neskončni intervjuji…

Kako ti je ime?

Si študentka? Kaj študiraš? Kater letnik pa si? Aha, potem že pišeš diplomo, ane?

Od kje pa si?

A znaš ta ples? Si upaš? Začneva? Ja deeej no, mudel!

Pol se pa lotijo dajanja komplimentov. Ah ja, zmaga tale (verižica iz perlic): »A to so pravi biseri? Si si ukradla lepotni spanec in jih šla zjutraj nabrat?« O bed, kdo jih tega nauči?

Potem je prišel še Najlepši (fant) in ker je bilo tako dobro, smo vsi plesali do konca. Ples z Najlepšim - ne glede na to, kakšen, je priceless. Ples s prijateljico, vreščanje - top, itak! Robotski ples s prijateljem in veliko smeha - zakon. Ples z bratcem - tamau obvlada! Muska zakon... :)

V sredo zvečer sva šla z Najlepšim na obisk k prijateljem in se smejala zakonskim prepirom. Epic! Na poti do njih me je prepričeval, da sem najboljša učiteljica [nima pojma, sploh!] in da bom komot službo dobila tam, kjer mi je všeč. Ampak samo pod pogojem, da ima ta šola kavomat. Mislim, da govorimo o nekom, ki misli namesto mene. <3 

V torek in ponedeljek sem bila sem bila samo na praksi in doma. Na praksi mi je bilo v glavnem dolgčas. Kriza je, če so otroci tako sposobni, da jim ni treba nič dodatno pomagat. :P Doma sem potem šla kar spat. Kot je nekdo napisal na fb – iz zimskega spanja v spomladansko utrujenost. :D

Naj bo lep ta pomladni vikend!