13 julij, 2014

Deseti, drugič

... nadaljevanje 1. dela. 

Kmalu sem zaslišala trobljenje avtomobilov. Jeej, prišli so! Jaz seveda nisem imela druge izbire, kot da sem bila še naprej na varnem in skrita. Malce mi je pa kljub temu uspelo videti, kaj se dogaja. ;-)

Ker mi do zdaj še niti eden ni šrange podrobno opisal, se nadejam, da bo o njej poročala Marinka. Boš? J

Po tem, ko je moj dragi uspešno izvedel vse naloge, odgovoril na vsa vprašanja in ugotovil, da prva nevesta ne bo dobra zanj (ker je že poročena…), sem le prišla na vrsto jaz. Oči cela moja družina so me pospremili do vhodnih vrat, kjer je ženin še vedno na glas prepeval O jaz pa pojdem po dekle, tja daleč čez Ljubljan'co… Ko sem ga zagledala še od blizu, on pa mene sploh prvič, je bilo veselje popolno. J Do vhoda so me pospremili domači, od tam naprej pa sva šla skupaj, novim dogodivščinam naproti!





Prestopila sva prag naše domače hiše in pozdravila vse sorodnike ter sosede, kmalu za tem pa se je ulica iz gradbišča spremenila v plesišče. Po plesu in sproščenem druženju s sosedi sem dobila še šopek, nato pa pomahala v slovo domačim in sosedom in se usedla v avto, ki ga je vozil moj mož. Na poročni dan sva se vozila sama. Kljub temu, da naju je večinoma spremljala živčna tišina, glasno preračunavanje minut in skrb za aranžma, je bila vožnja zame nepozabna. Že sam občutek, da se skupaj podajava na novo pot v življenju, je bil nekaj posebnega. To so bile tudi edine minute tistega dne, ko sva bila res sama.

Skupaj s pričami, sestrami in fotografom sva se odpeljala na golf igrišče, kjer smo ovekovečili tisti čudovit dan še v  fotografski objektiv. Na poti sva prvič potrobila, ko sva želela sošolko od deklice, s katero sem izvajala DSP, odvrniti od tega, da bi cesto prečkala pri rdeči luči in pristala pod najinim avtom ali pa na čudovitem srčkastem aranžmaju. Naslednjič pa sva trobila družno z voznikom nekega tovornjaka, ki je že od daleč opazil okrašen avto, spustil šipo in v odobravanje dvignil palec. Car! Še nekaj trenutkov kasneje pa sva se vozila že s temle… ;-)




Se opravičujem vsem, ki ste nestrpno čakali na nadaljevanje. Upam, da mi bo avgusta uspelo objaviti točno desetega!