Tale petek je pa hitro prišel! :) No ja, se vidi, da so počitnice. ;)
V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek sem bila v Kanjem Dolu. Priprave za poletne tedne. Razen tega, da sem se prehladila in me prehlad še zdaj ni zapustil, je bilo super! :) Pogovori s prijatelji, ki jih vidim samo nekajkrat na leto, petje (no ja, ali pa samo poslušanje), adoracija, spanje, dobra hrana, odgovarjanje na vprašanje "Kdaj se bosta pa vidva poročila?", spoved, opazovanje mlajših animatorjev, pogovori o pajkicah,... Obujanje spominov iz Afrike - gledanje filmčka in slik, pogovori in ugotavljanje, kako je to fino, ker so si drugi tudi tako močno zapomnili stvari, kot sem si jih jaz. In o čem smo se pogovarjali, kaj smo delali, kaj se je zgodilo. Kakšne so posledice potovanja, itd. :) Spoznavanje novih prijateljev, ugotavljanje, kdo je v koga, opazovanje "otečenega" gležnja in vse ostalo v zvezi z eno sicer prav prisrčno osebico. Za to bi si želela, da bi jo boljše poznala...
In tudi tisti moment, ko se po štirih dneh prvič od blizu pogledaš v ogledalo, ne izostane. Dizastr!
V sredo smo šli na vikend. Day off, po domače povedano. Najprej smo dobro jedli, potem sem s sestrama kar zunaj gledala film (z deko čez glavo, ne praš!), naslednje 3 ure sem spala kot živ mrlič in potem smo imeli še piknik. Ah, ljubim življenje (tudi, če sem prehlajena)! :)
V četrtek naj bi šli spet na vikend. Pa nismo šli, ker je deževalo. In smo bili kar doma. Jaz v glavnem v postelji. Po možnosti še pri miru. Najlepši mi je ob vsakem premiku sporočil, da sem zuprna in da nej dam mir, ker če ne se ne bom pozdravila. Way to own my computer, yeah. Na vsake toliko sta naju obiskala tamale dva. Zvečer smo gledali film, no ja, pol sem bila pa še malo tečna. Hm ja, se zgodi. :-/
V petek sem se zbudila malo bolj zdrava. Če gre nosu in grlu na boljše, more pa telo protestirati še kako drugače, če si želi postelje. Hehe. Danes me je bolel trebuh. Zelo zelo zelo. In če že vse tako odštevam, tudi upam, da se to ne ponovi prav veliko več kot tridesetkrat. Recimo. Dopoldne je še nekako šlo, zato sem spucala avto in skuhala kosilo. Pa posesala in pomila po tleh pri teti. In spet izvedela, da je njena cunja, s katero se briše po tleh, s Švedske. Oja, res res. Potem je bilo pa konec veselja. Kosila sploh nisem jedla in popoldne sem spala 4 ure. Edini način, da se izognem nemogoči bolečini. Potem pa večerja in domov.
Pa je teden pri koncu, kljub vsemu sem si vseeno kar odpočila. Zdravje pa upam, da se popravi. Mu niti ne preostane drugega. ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar