Ne bom pisala, kaj se je zgodilo vsak dan posebej. Vsak dan se je dogajalo eno in isto: faks - učenje - delo - spanje,.... in še enkrat od začetka. No, naj ne zanemarim veliko prehojenih kilometrov. Teh je bilo res veliko. In zapravljenega denarja, zavoljo zdravega življenja in enega toplega obroka dnevno. In definitivno premalo spanja. Že cel teden imam isti lak, ki (ne, a res), že razpada. Vsaj pod tuš sem utegnila iti, pa umit zobe. Jej! Ok, se že ponavljam kot pokvarjena kaseta.
Ker se vedno najdejo tudi svetle lučke v vsej temi, je bilo tudi pri meni nekaj svetlih izjem. Kosilo s prijateljico, dopisovanje s fantovim sošolcem (nič jst kriva, on je začel!), ustvarjanje s čokolado, nešteto kavic iz kavomata... :) In pa, preračunavanje, kdaj približno bi spet lahko šla v Afriko. To po zaslugi Izabelle, ki mi je danes poslala njen zapis o Afriki. Priporočam! In prepričevanje fanta, da je to res dobra ideja in če bi šel z mano... :D
Sicer pa, zakaj se sploh pritožujem? Danes se spominjamo, kako je Jezus umrl na križu, za tem, ko je bil že izdan, obsojen po krivici, bičan, tepen, obravnavan nehumano do konca,... In jaz se pritožujem, ker imam na nohtih 5 dni star lak. Epic fail.
Jezus ti ne zameri zdrsanega laka. :) Niti tega, da se pritožuješ nad takimi stvarmi. On ve, kako ranljivi in človeški smo. :)
OdgovoriIzbrišiSicer pa mora lak tudi bit včasih malo zdrsan, s tem ni pomojem nič narobe. :) Edino ponavadi se sekiram, kaj si bodo drugi mislili, ko vidijo moje napol rdeče nohte. :D
O Neža, hvala, ful mi je všeč napisano! :)
OdgovoriIzbrišiEh, lak je pač lak, nič posebnega. Se niti ne sekiram, kaj drugi mislijo, ampak meni gre na žiiiiivce!
Točno, ti <3 rdečo!