Peteeek je! :)

Pa je končno čas še za en petkov blog! Prejšnji teden nisem imela niti časa; v soboto je bil faks in tisoč opravkov, v nedeljo pa me praktično ni bilo doma. Ta vikend nimam nič faksa, na srečo; pa me kljub temu praktično ne bo doma...

Ponedeljek je bil dan za filozofirat, kot vedno. Proti večeru sem se začela počutiti slabo in od zadnjega predavanja odšla predčasno, da bi šla čim prej spat. Pridem domov in se uležem, ko dobim klic od ene družine: "Hej, mi smo v Ljubljani, greš na sladoled?" Ah seveda, zakaj ne! :) Potem je prišel še Najlepši in morala sem mu pokazati vseh 450 slik, ki sem jih dobila od afriške cimre, njemu pa se ni prav nič mudilo domov.
V torek sem iz istih razlogov kot v ponedeljek, umirala na vajah. Eh... Ker je profesorica že spet zavlačevala, sem kar odšla, ko naj bi bilo pač uradno konec vaj. Bom njene samogovore kdaj drugič poslušala... Spet se takoj uležem in zaspim, zbudila pa sem se z vročino. Neeee noooooo.
V sredo se je jutro začelo s "Hello, I am sick,...", v odgovor pa sem dobila "Me too." Ojej. Kakorkoli, dan sem preležala, z izjemo vaj. Najbolj nesmiselni predmeti so najbolj obvezni, eetak.
Vsak četrtek med zajtrkom je Družina rezervirana zame. In tokrat sem zagledala objavljen članek, ki sva ga napisali s cimro. Ni nama všeč, ampak je, kar je. Zelo je predelan in spremenjen, morda bom original kar na blogu objavila. ;) Ker sem bila po dnevu spanja že zdrava z izjemo slabega glasu, sem dan preživela kot običajno - faks in varstvo; ker pa že dva zamujena koncerta nista bila dovolj, sem včeraj zamudila še nastop brata, ki je predstavljal svoj celoletni projekt. To se more nehat! Zato grem drug teden na Bee Geesus, komi čakam! :)
Današnji petek nisem imela faksa, danes sem samo delala za faks. Poleg tega pa sem se prenajedla kosila in ga skoraj tudi preplačala. Hecam se. Natakar mi je zaračunal 48,7€. Tudi on se je hecal s prestavljanjem decimalnih vejic v desno, šaljivec. No ja, jaz sem bila dejansko zmedena in preden sem pogruntala foro, je minilo kar nekaj, hm, sekund. Mogoče sem bila tudi malo neučakana in Nežo prikrajšala za nekaj šiviljskih del in par €, ker sem si kupila krilo. Neža, ne skrbi, ni maxi. Jst pa hočem maxi! :D

Tole pa se delno nanaša na prihodnje dni (ki sledijo vikendu):

Pogrešam tiste dneve, ko je bilo vse, kar sem morala narediti to, da sem se zapeljala v frizerski salon in bila s H., ko ji je frizerka pletla kitke. Pa H. tudi pogrešam... Pa vročino in moje kitke tudi. 

Foto: H.N.

Vikend, pripravljena sem! :)

Nekaj posebnega

Bolna sem. Nimam pojma zakaj in od kje, ampak takšno je stanje pri meni na ta čudoviti dan, 29. maja, ko naj bi po napovedih deževalo... Namesto tega sije sonce in jaz ležim v postelji, namesto da bi se igrala s tamaučkom, ki ga čuvam. Spim, kot da noč ni bila dovolj dolga. Vsake toliko se zbudim in zagledam:

a) Strop in balone, ki sem jih dobila od sester in brata ob prihodu iz Afrike. Še kar držijo, ja... :)

b) Limonado, (grozeče) to-do listke in uro, ki teče prepočasi.

c) belo steno.

Ko in če sem budna, kar se dogaja čisto slučajno, pa berem. Ne za faks in niti ne kar nekaj, ampak nekaj posebnega - Virtuti & Musis, glasilo, ki ga pišejo bogoslovci. Ko bo naložen, ga bo možno videti tukaj.

Tudi bogoslovci so nekaj posebnega, zagotovo. Nekaj posebnega so, ko v sprevodu stopajo proti oltarju. Nekateri globoko zbrani in v pripravi na veličastni dogodek, nekateri malo živčni, spet tretji zamišljeni in naslednji ponosni, za nekatere pa se zdi, da je to nekaj popolnoma vsakdanjega.

Ker so nekaj posebnega, jih večkrat kar gledam. Ker so lepi v tistih talarjih. Ker poskušam razbrati z obraza, kaj razmišljajo. Ker so preprosto zanimivi. Ker so pri stvari vsak trenutek. Ker znajo vse ljudske pesmi in si z branjem z njihovih ustnic pri besedilu pomagam tudi sama.

In jih poslušam. Ko lepo pojejo, povedo kaj lepega in pametnega. Kaj preprostega in kaj precej zakompliciranega. Ko imajo svojevrstne izjave, take, za patentirat. 

V glavnem, vse skupaj je nekaj posebnega. Nekaj, zaradi česar dobim kurjo polt. Nekaj, zaradi česar sem hvaležna. Ker bodo ti fantje nekoč poslušali nas, nam svetovali in nas vodili. Ker nas bodo učili in nam bodo zgled. Ker bodo nekega dne posvečeni in bodo dali obljubo Bogu (za razliko od mene; jaz bom dala obljubo človeku) in bodo služili Njemu in vsem nam. Takrat bodo oni pri oltarju. Spet bodo govorili in peli, jaz pa bom lahko poslušala. Povzdignili bodo Najsvetejše in jaz... Verjetno bom spet gledala njih. In jim bom fouš. Ker bi tudi jaz rada imela tako vero in tisti pogled. Tudi jaz bi rada imela to - nekaj več.

Najboljše pri vsem skupaj pa je to, da jih je kar nekaj mojih prijateljev. Nekatere bom videla že danes, če bo zdravje vsaj malo boljše; nekatere v nedeljo in potem upam, da spet čim prej. Bogoslovci so zakon! :)

Enaindvajseti, petinpetdesetič

Ena malenkost za obmesečnico <3

...In vem, da kar že bo,

v življenju s tabo bo lepo,

saj silno ljubim, ljubiš...

in močnejša sva zato.

V zeleno travo s tabo, tja pod rožno nebo

in vem, da kjer že bo, v življenju s tabo bo lepo.

(Rozalije, 11. september)

Namesto dežja sonce.

Danes naj bi padal dež. Ker sem se enkrat za spremembo opremila vremenski napovedi primerno, se je zgodilo nekaj presenečenj.
Na primer...
Namesto odprtih sandalov sem imela obute črne gumijaste škornje.
Namesto sončnih očal dežnik.
Namesto zastonj vožnje s kolesom so padle 3 vožnje z abtobusom in peškanje iz centra na faks in iz faksa domov.
Namesto eno uro prevažanja iz ene točke na drugo, sem za to porabila dve uri.
Namesto kratkih rokavov sem imela puli in jakno.

Nazadnje pa sem dežnik pozabila na faksu... Upam, da ga jutri dobim nazaj. Sicer pa, če me ima stric Murphy še vedno rad, bo jutri dež. Ker bom brez dežnika in škornjev. No, ali pač...

Finally Saturday!

Tale teden je pa bil naporen in dolg! Sej res, zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo! Konec koncev pa mu delam tudi krivico. Bil je naporen teden in bil je dolg. Bil pa je tudi zabaven in zanimiv, tudi nove izkušnje so vključene; vsako jutro pa obvezno prestavljanje budilke v nedogled. Moj planer je izgledal nekako takole: (to so samo najpomembnejše stvari, ki jih nikakor ne smem pozabiti)

V ponedeljek sem opravila s predstavitvijo seminarske naloge in se učila učila učila. Očitno ne dovolj, ker sem se v torek odjavila od izpita. Upsi. Potem sem naredila to do list in ...

23 točk na mojem seznamu. Ne bom komentirala. Še vaje na faksu in inštruiranje brata, pa je že tukaj sreda. V sredo sem šla s kolegico na obisk, o katerem sem pisala tukajle. Bilo je zabavno. :) Po vajah na faksu pa sem šla še na študentsko mašo in na pico z Najlepšim in G. Top! :))

V četrtek sem bila ceeeeeeeeeel daaaaaaaaaan naaaaaa faksuuuuuuuu. 9.30 - 20.10.  Don't like it. Prav imelo me je, da bi napisala sms kakšnim ljudem, ki mi vedno znajo postrežt z boljšim primerom. S še hujšim primerom. To mi gre sicer na živce, ampak takrat bi se mogoče vseeno malo manj smilila sebi. 

V petek je bil čas na faksu v glavnem izgubljen. Ponavljanje istih informacij in bla bla blaaa. Popoldne smo šli s prijatelji polepšat nekaj popoldneva stari gospe s petjem in igranjem, potem pa smo se le prestavili k šmarnicam in ponovili vajo. Še dobra večerja, dobra glasba v baru in par zanimivih informacij in je vtis dneva takoj boljši. :)

Današnja sobota še ni pri koncu, pa vseeno. Pametnejša sem za dve seminarski nalogi in še toliko, da ne bom več kupovala na bolhi. Never ever. Zdaj pa bo One republic zamenjala Shakira in gremoooo - sobica, pospravi se! Potem pa še učenje, kaj pa drugega.

Lep vikeeeeeend! :)

A 'maš kkšno šminko v torbici?

Me je zagrabil, da napišem objavo, pa nimam pojma o čem. Ker nimam boljše ideje, bom kar o včerajšnjem obisku. Če ima pa kdo kakšen predlog, naj mi ga pa prosim kar pove, bo za naslednjič. ;)

Včeraj sem bila na obisku. Na takem luštnem, zabavnem, iskrenem, spontanem,... Tako je vedno, brez izjeme! Prav zanimivo, pa vedno gremo na nek čisto nov kraj in skoraj nikoli se ne poznamo že od prej. Pa je vedno super! S sošolko sva šli v nek zavod, naredit neke obveznosti za faks. In kako to izgleda?

Dober dan, prišli sva naredit intervju z gospodom Janezom (vsa imena so izmišljena).
Aha. Jah, ni ga še tukaj, ga bosta morali malo počakat. Mi se pa ravno odpravljamo.
Ah, ni problema.
...
Joj, škoda, ker nisem jaz Janez! :D

---

Vesta, zdaj bomo morali pa res iti. Daj, Luka (varovanec), razkaži jima malo hišo in kaj jima povej. 
Ni mu bilo treba reči dvakrat, takoj je prišel.

Tukaj imamo sobe, tam je kuhinja, v tej sobi imamo sestanke,... 
Kaj pa se pogovarjate na sestankih?
Učimo se, kako se je treba obnašat. Na primer, ne smeš vpit na človeka. Ne smeš ga odrivat. Ne smeš ga prekinjat med tem, ko govori. Vedno moraš rečt prosim in hvala. Pa drugim moraš pomagat.
Ja lepo!

Odpne žep na moji torbici.

A po tujih torbicah lahko stikate?
Hm, ne. A maš kkšno šminko v torbici?
Ne.
Jooooooooooooooooooj, kakšna punca pa si!!!
Ja, čist grozna.
Jaaaaaaaaaa. A se boš ti sploh lahko poročila?
Ja, drugo leto se bom poročila.
A res. A fanta maš že?
Ja, ja. Veš, ona je pa že poročena. (sošolka)
A res? Katerega moža pa imaš?
Markota.
A-ha. Kaj pa ti, zakaj pa ti še nisi poročena? Kaj pa čakaš? [očitno je že pozabil, da se bom precej težko poročila, ker nimam šminke :-P]
Dobro vprašanje... :D Kaj pa ti?
Ja, veš, mam punco.
Kul! :)
Danes popoldne delam v kavarni, pridi na eno kavico, bo zastonj...

Hahahahaha, zakon! :D

In potem je prišel Janez. In odgovoril na vsa najina vprašanja, pa še na kakšnega več. Potem smo še skupaj s šefico klepetali kakšno uro in ko sva prišli domov, je bil najin mail še malo bolj zapolnjen s samimi koristnimi stvarmi. Hvala! :) Dan se je tudi nadaljeval čudovito. Ampak o tem pa mogoče kdaj drugič. Evo, pa sem dobila svojo temo! :)

Wannabe Finally Saturday

Wannabe zato, ker to sploh ni post, ki naj bi bil. Usedla sem se za računalnik, potem pa namesto, da bi pisala o preteklem tednu in dogodkih, odprla star blog in prebrala zapise o Afriki. All 10 of them!

Uf, je pasalo obujat spomine v teh prezasedenih dneh, ko mi uspe izgubit skripto, iz katere se moram učit.
Ali v teh dneh, ki so polni premišljevanja o nesrečah na cesti. Ko imamo na faksu izobešeno eno črno zastavo in v sosednji ulici drugo. Klaro sem poznala...
Afrika paše v teh dneh, ko bi lahko od jutra do večera sedela za računalnikom in še ne bi končala vseh obveznosti.

Na koncu tunela je luč, bi rekel Najlepši. Pa še prav ima. :) Komaj čakam, da odpišem ta smotan izpit, za katerega se učim kar iz računalnika; da oddam poročilo o praksi, napišem 18 refleksij iiiiin... Se dobim z bivšo sošolko, ker jo zanimajo slike iz Afrike iiiin ker se dobimo vsi, ki smo bili skupaj v Afriki. Še 2 tedna, še 2 tedna! :) Iiin bo samo še 11 mesecev do dneva D (če seveda ta datum sploh drži, jao.)

Maj

Mesec maj imam že od nekdaj rada. Je prvi mesec brez črke "r" in zato lahko sediš na tleh. Dolge rokave zamenjajo kratki, krilo je večkrat aktualno in počasi se tudi jopice opušča. Namesto škornjev se mučiš pri izbiri balerink in drugih neklavstrofobičnih čevljev. Dan se konkretno podaljša in aprilski dež zamenja sonce. Svet dobi že barve poletnih odtenkov in iz vsakega vrta dišijo rože. Na kavo se usedeš ven, na sonce in s prijateljem govoriš o lepih rečeh. Španski bezeg božansko diši in mimo teh grmov se sprehajam extra počasi. To je maj.

Maj je tudi rezerviran za nore ideje. Take, ki ti sicer ne padejo na pamet. Take, ki jih uresničiš še preden vsaj malo pomisliš. Preden se zavem, s sestro hodim po centru in iščem kos pice, namesto da bi šli domov. Kot da to še ni dovolj, prepričava drugo sestro in gremo še na sladoled. Peru pa 3 žličke, prosim. 

In če smo že tukaj, dajmo še malo ljudem težit. Via sms:

Bliža se mimohod sester J. Zatorej bodi pripravljen, kajti ne veš ne minute ne sekunde!

A?

B.

Okej, vdam se. Gremo na kavo, ko prideta. 

Pridete.

Ne, ne. To bo samo mimohod in pomahek. :D

Partibrejkerke...

No ja, se ne strinjam! :)

Ljubim življenje, maja še posebi! :)

Afrika!

Dva filmčka, vredna ogleda. :)

Prvi del :)

Drugi del :)

Avtograme delim, ko se vidimo, buahahahaha :D

Produktiven dan

Zjutraj sem rekla, da bom...

• kupila baterije
• šla na banko
• pospravila sobo
• odprla in prebrala še vseh 28 neprebranih mailov
• naredila urnik obveznosti za naslednji teden
• šla na kavo, že s kom
• pisala prijateljici
• šla na sladoled
• oprala 4 stroje perila
• napisala xyz refleksij za prakso
• naredila mani&pedikuro
• napisala blog (ampak nisem imela pojma, da samo o tem, kaj vse sem počela...)

Ja, tako nekako. In kako je šlo? :) Najprej sem se prav všečno oblekla (za moje pojme), hihi. 

In sem šla v center, da bi:

• kupila baterije - zaprte trgovine :-/
• šla na banko - zaprta banka

No ja, sem imela pa vsaj lepo vožnjo s kolesom v center in nazaj. :) 

Potem sem...

• pospravila sobo check!
• odprla in prebrala še vseh 28 neprebranih mailov check!
• naredila urnik obveznosti za naslednji teden - no ja... delno.
• šla na kavo, že s kom check! Mm, kava po dolgem času. Kar v sobi, z Najlepšim <3
• pisala prijateljici check!
• šla na sladoled check!
• oprala 4 stroje perila - četrti se pere :)) - check!
• napisala xyz refleksij za prakso - delno. Ampak 41 strani je dovolj za en dan ;)
• naredila mani&pedikuro check!
• napisala blog (ampak nisem imela pojma, da samo o tem, kaj vse sem počela...) - check!

In še tole mizico za računalnik sprobavam. Je super, kaj takega se spomni samo Najlepši. ;) Hvala! :)

Nekje se pa mora poznat ves počitek iz preteklih dni! ;)

Finally Friday!

Tale petek je pa hitro prišel! :) No ja, se vidi, da so počitnice. ;)

V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek sem bila v Kanjem Dolu. Priprave za poletne tedne. Razen tega, da sem se prehladila in me prehlad še zdaj ni zapustil, je bilo super! :) Pogovori s prijatelji, ki jih vidim samo nekajkrat na leto, petje (no ja, ali pa samo poslušanje), adoracija, spanje, dobra hrana, odgovarjanje na vprašanje "Kdaj se bosta pa vidva poročila?", spoved, opazovanje mlajših animatorjev, pogovori o pajkicah,... Obujanje spominov iz Afrike - gledanje filmčka in slik, pogovori in ugotavljanje, kako je to fino, ker so si drugi tudi tako močno zapomnili stvari, kot sem si jih jaz. In o čem smo se pogovarjali, kaj smo delali, kaj se je zgodilo. Kakšne so posledice potovanja, itd. :) Spoznavanje novih prijateljev, ugotavljanje, kdo je v koga, opazovanje "otečenega" gležnja in vse ostalo v zvezi z eno sicer prav prisrčno osebico. Za to bi si želela, da bi jo boljše poznala...
In tudi tisti moment, ko se po štirih dneh prvič od blizu pogledaš v ogledalo, ne izostane. Dizastr!

V sredo smo šli na vikend. Day off, po domače povedano. Najprej smo dobro jedli, potem sem s sestrama kar zunaj gledala film (z deko čez glavo, ne praš!), naslednje 3 ure sem spala kot živ mrlič in potem smo imeli  še piknik. Ah, ljubim življenje (tudi, če sem prehlajena)! :)

V četrtek naj bi šli spet na vikend. Pa nismo šli, ker je deževalo. In smo bili kar doma. Jaz v glavnem v postelji. Po možnosti še pri miru. Najlepši mi je ob vsakem premiku sporočil, da sem zuprna in da nej dam mir, ker če ne se ne bom pozdravila. Way to own my computer, yeah. Na vsake toliko sta naju obiskala tamale dva. Zvečer smo gledali film, no ja, pol sem bila pa še malo tečna. Hm ja, se zgodi. :-/

V petek sem se zbudila malo bolj zdrava. Če gre nosu in grlu na boljše, more pa telo protestirati še kako drugače, če si želi postelje. Hehe. Danes me je bolel trebuh. Zelo zelo zelo. In če že vse tako odštevam, tudi upam, da se to ne ponovi prav veliko več kot tridesetkrat. Recimo. Dopoldne je še nekako šlo, zato sem spucala avto in skuhala kosilo. Pa posesala in pomila po tleh pri teti. In spet izvedela, da je njena cunja, s katero se briše po tleh, s Švedske. Oja, res res. Potem je bilo pa konec veselja. Kosila sploh nisem jedla in popoldne sem spala 4 ure. Edini način, da se izognem nemogoči bolečini.  Potem pa večerja in domov.

Pa je teden pri koncu, kljub vsemu sem si vseeno kar odpočila. Zdravje pa upam, da se popravi. Mu niti ne preostane drugega. ;)