Finally Friday (in cvetke od vsepovsod)

Petek jeee! :) Končno, res! Ta teden sem imela 8 ur poučevanja in vsaj štirikrat toliko priprav. Komaj čakam čas, ko bom priprave za učne ure pisala zase in ne še zato, ker jih bom morala oddat in jih bo nekdo pregledal. In komaj čakam čas, ko bo priprava na učno uro napisana mimo grede. Komaj čakaaam. Ampak dovolj o tem. Razen tega je bila praksa super. Sploh cvetke:

Katero je glavno mesto Španije?  -  Real Madrid!
Kakšni so koti med ploskvami pri kvadru?  -  Špičasti.
Ko si na svetlobi, imaš ozko odprte zenice. Kaj pa ko prideš v temo, kaj mora oko narediti, da bo dobilo več svetlobe?  -  Luč moraš prižgat.
Hočem izvlečt odgovor "lov" iz otrok: Kaj so graščaki počeli za zabavo? Imeli so loke, konje in pse in z njimi so šli v gozd,... Kdo pa živi v gozdu? Živali. Ja, res je. In kaj mislite, da so počeli z živalmi?  -  Igrali so se z njimi.

Pa od dveh otrok, ki sem ju čuvala: "You know, mommy and daddy are sleeping without T-shirt and without underwear!" Hmm, hvala za informacijo.

Ponedeljek - četrtek so minili v znamenju priprav. Pol pa dost, a ne? Get a life! Dobila sem se s Patricijo in spila eno res dobro ledeno kavo. Pravi, da mi bo naredila house makeover. Ne sej ne, nisem te prijela za besedo, nič bat! ;) Na splošno je bil četrtek kul dan. Kavica po dolgem času. Fitnes po dolgem času. Prvi sprehod v neklavstrofobičnih čevljih. Ustvarjanje s čokolado in jagodami. In tist filing, ko delaš/ješ nekaj, za kar obstaja pesem. :D

In danes? Karkoli že, samo nekaj imam v glavi. 26. 4. 2014. Čez 365 dni bo sobota in to ena od potencialnih. Če bi bilo tudi drugo leto tako vreme... Wiii :)
Pa Najlepši? No ja, njega skrbi predvsem za očala, ki ga nekaj tiščijo. Moški.

Sicer pa - zadnji dan prakse, ležanje v parku s prijateljico, živciranje tamalih dveh s pesmimi od bepopa in skupine game over. Živcirajoči: jaz, sestra in oči, hahahaha! :D

We are speaking 'bout summer, riiiiiiiiight? :)

Enaidvajseti, štiriinpetdesetič

Spet je tukaj enaindvajseti. :) Nobenega posebnega praznovanja, nič. Sem se pa zato spomnila na vse živalsko - povezane besede, ki jih uporablja (predvsem Najlepši, včasih pa tudi jaz :-P).

Najprej se živali uporabljajo za vzdevke. Najpogostejše uporabljena žival za to je miš. Ker je Najlepši še malo bolj odštekan kot povprečen fant, je enkrat poguglal "miš" in ugotovil, da sem jaz točno taka miš. Itak!

Poleg miši pa še vse ostalo, kar premore njegova domišljija. Pingvin, račka, piščanček, krt, ovčka, medvedek,... Vse sorte.

Za vse slabo se uporablja beseda nutrija (vodna podgana). A je čudno, če nočem imeti tega za vzdevek?!

Nutrija za vse čudne profesorice, nutrija za vse čudne in brezvezne naloge, nutrija za prazno bančno kartico, nedelujoče naprave in prazne baterije ...

Ampak še vedno je pa ni živali čez prašiča. Prašič, prasica, pujsi, svinja, sus scrofa (hm, nekdo nosi posledice gimnazijske latinščine)... 

Nimam navadnih izpitov, moji izpiti so pujsasti.

Interpretacijo vseh ostalih besed prepuščam domišljiji imaginarnih bralcev. 

Najbolj zabavno je to, da vedno, ko mi prinese kakšen računalnik, najdem ozadje, na katerem je ali miš, ali pa vsaj 78 prašičkov. Ah ja.

V bodočnosti pa bova imela na svojem posestvu:

2 debela zajca

2 debela pujsa

2 mejčkena konjička

zgubanega psa

pa še midva bova debela, pa bo svet popoln. Hahaha!

54 mesecev, moj srček smrček. <3

Neobičajno

Danes je bil prav neobičajen dan. Ampak tak, lep. Zato ga nameravam jutri vsaj deloma ponoviti. :)

Neobičajno, prvič: jutranji tuš. Nikoli, nikoli, nikoli se mi ne da prej vstat zaradi tuša. Danes ja. :) In če se prej še nisem dobro zbudila, sem se takoj, ko sem ugotovila, da je bilo v kopalnici okno celo noč odprto. In potem še dodatno, pod toplo vodo.

Neobičajno, drugič: miren zajtrk. Po navadi samo nekaj na hitro vržem vase, danes pa sem pojedla lepo v miru in še nekaj časa klepetala z mami in sestro. Kaj takega se je verjetno nazadnje zgodilo preden sem bila sploh v vrtcu. Uh...

Neobičajno, tretjič: predčasnost. [to je zdaj sicer stalnica te 3 tedne] Tamale dva peljem v šolo, potem grem pa tudi sama v šolo, na prakso. Pouk se tam začne šele ob pol devetih, jaz pa, ne glede na to, kako počasi in v miru se fijakam, pridem vsaj 20min prezgodaj. Moje kolegice ne bi verjele, ker na faks redno zamujam... :-/

Danes sem si privoščila togo kavo (coffee to go, it's whole another story :-P), radio ekspress in lakiranje nohtov. Pa sončenje v avtu. Preprosto - novo jutro, nov dan. :)

Neobičajno, četrtič: Zelo neobičajno, ampak se dogaja: "Učiteljica, zakaj morajo biti nekateri duševno prizadeti?"  Saj ne, da bi to vprašal kar nekdo... Ne, to me je vprašal fant, ki ima sam lažjo motnjo v duševnem razvoju. V mislih pa je imel dva druga fanta, ki imata zmerno motnjo v duševnem razvoju. Dragi moj, ne vem. Vem le to, da ni popolnega človeka...

Neobičajno, petič: fitness. Pa ne, fitness je že nekaj vsakdanjega. Ampak fitness takoj po šoli in brez gneče? Neobičajno, zelo. In še neobičajno - zadnji trening z mojimi supergami. Niso nič posebnega, res ne. Kupila sem jih za v Afriko in temu primerno gledala na ceno in kvaliteto; češ, te bodo samo za tam, potem bodo pa za stran. Takoj drugi dan se je strgal kaveljček za vezalko in dihanje noge je praktično nemogoče. Ampak ...  z njimi sem hodila po tem svetu, nekaj tisoč kilometrov stran od tukaj, po tisti oranžni mivki, ki je za večno obarvala podplate. Z njimi sem se zredila pri vsej tisti kraljevski hrani in zato so za kazen mogli z mano tudi hujšati. :-P Hecam se. Vsekakor pa so dober reminder in imajo veliko sentimentalno vrednost za tiste ohhh & ahhh dni. No ja, od zdaj naprej bodo samo še reminder pri grabljenju trave, ali mogoče na kakšnem sprehodu... Za šport imam pa druge. Neobičajno, big time.

Neobičajno, šestič: Najlepši ima očala. Končno. In ne izgleda slabo. ;) Le kako bi, če sem mu pa skoraj da ne jaz izbrala okvirje.

Neobičajno, sedmič: ata. Slučajno sem pogledala skozi okno in ga videla, kako štiha vrt. Lepo počasi, zanesljivo, lopata za lopato. Vmes prestavljanje za pol koraka v levo. Prav lepo ga je bilo gledati. In vem, enako bo, ko bo pobiral plevel, zalival, pobiral pridelke, pometal dvorišče, kosil travo,... Lepo počasi in zanesljivo. Ampak delal bo, vedno. Če bi bila tudi jaz tako pridna,... ja, to bi bilo neobičajno. Kar se njega tiče, pa... Naj bo še dolgo časa med nami!

Grem spat. Naj bo jutri še en neobičajen. Prosim, prosim, prosim.

Finally Friday!

Grem enkrat za spremembo od zadaj naprej. 

Zaslišim budilko in se zbudim. Razmišljam, ali je danes četrtek ali morda petek. Res upam, da je petek. Tako sem utrujena, da ne vem, kako bom zdržala cel dan; razmišljam, kje vse bo danes priložnost za kavo in kako komaj čakam vikend. Budilko prestavim na dremež in se obrnem. Auč, moje noge. Včeraj sem bila na plesu. Aha, zihr je petek. Kakšno olajšanje.

Zaspim nazaj.

Budilka drugič zazvoni. Vzamem telefon v roke, preberem sms-e in pogledam na uro. 16.50. Ahaaa, petek popoldne je že, zakon! 

Dopoldne sem bila tako, kot vsak dan ta teden, na praksi. Čeprav sem se večinoma dolgočasila, mi je danes tak način preživljanja dneva naravnost ustrezal. Kaj je boljšega kot to, da sediš v svojem kotu, opazuješ pouk, si tu in tam kaj zapišeš in – najboljši del – rehabilitiraš noge pod mizo. :D Če pa odmislim te okoliščine, je tako početje dan za dnem (še 2 tedna) pravo mučenje.

V četrtek popoldne sem prvič postrigla tamalo. In celo ni bilo slabo. Skoraj da ni moglo biti, če je pa postopek tako enostaven. Ko bi to prej vedela…

Zvečer sem šla na ples. Skupaj s sestričnama in bratom in fantom. No ja, on je sicer prišel šele čez dve uri. Saj ni slabo plesat še s kom drugim, to res ne. Ampak tisti neskončni intervjuji…

Kako ti je ime?

Si študentka? Kaj študiraš? Kater letnik pa si? Aha, potem že pišeš diplomo, ane?

Od kje pa si?

A znaš ta ples? Si upaš? Začneva? Ja deeej no, mudel!

Pol se pa lotijo dajanja komplimentov. Ah ja, zmaga tale (verižica iz perlic): »A to so pravi biseri? Si si ukradla lepotni spanec in jih šla zjutraj nabrat?« O bed, kdo jih tega nauči?

Potem je prišel še Najlepši (fant) in ker je bilo tako dobro, smo vsi plesali do konca. Ples z Najlepšim - ne glede na to, kakšen, je priceless. Ples s prijateljico, vreščanje - top, itak! Robotski ples s prijateljem in veliko smeha - zakon. Ples z bratcem - tamau obvlada! Muska zakon... :)

V sredo zvečer sva šla z Najlepšim na obisk k prijateljem in se smejala zakonskim prepirom. Epic! Na poti do njih me je prepričeval, da sem najboljša učiteljica [nima pojma, sploh!] in da bom komot službo dobila tam, kjer mi je všeč. Ampak samo pod pogojem, da ima ta šola kavomat. Mislim, da govorimo o nekom, ki misli namesto mene. <3 

V torek in ponedeljek sem bila sem bila samo na praksi in doma. Na praksi mi je bilo v glavnem dolgčas. Kriza je, če so otroci tako sposobni, da jim ni treba nič dodatno pomagat. :P Doma sem potem šla kar spat. Kot je nekdo napisal na fb – iz zimskega spanja v spomladansko utrujenost. :D

Naj bo lep ta pomladni vikend! 

Oh, kakšna mularija!

Danes smo šli v opero. Vsi otroci, teta in sestrična. Pravzaprav sem šla zraven, ker je bratranec zbolel in je bila karta odveč. Pa sem rekla, da ah, bom šla pa jst! Z malo žrtvovanja, ha ha. Nikakor ne! Če ne bi bratranec zbolel, bi si kupila verjetno karto za stojišče, ker ane, prej se nisem spomnila, da bi rezervirala. Tako, bila sem v operi po, hm, 15 letih? Ja sej vem, shame on me!

Nabucco. Gledala sem ga sicer že drugič, ampak itak  sem že precej pozabila od zadnjega ogleda. Prvič sem bila v prenovljeni operi in prvič gledala predstavo z nadnapisi. Uf, kvaliteta dojemanja je neprimerljivo boljša! :)

Po končani predstavi smo šli še na tortico & vročo čokolado v Zvezdo. Zraven in med potjo smo čvekali, čvekali in še malo čvekali. Tudi na poti domov smo čvekali. Potem sta nas teta in sestrična spustili iz avta kakšnih 50m pred našim vhodom. Ker smo bili ravno prav razpoloženi, smo do vhoda prihopsali, skakali in počeli kaj-jst-vem-kaj. :D Ko končno pridemo do vrtnih vrat in stopimo na dvorišče, pride mimo nek fant (jaz mu ne bi dala več kot 12 let) in zavzdihne:

"Oh, kakšna mularija!"

Hahahahahahahahaha! :D

Finally Friday!

Čeprav po svoje precej nezasluženo, je petek spet tu! Thanks God for that!

V ponedeljek sem šla k starim staršem in pridobila še nekaj kg. Kot da že v soboto in nedeljo ni bilo dovolj! :D Razen tega sem se učila in pripravljala na projekt, ki sem ga predstavljala v torek. Uff, o tem sploh ne bi, ker je bilo dizastr! Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi nam profesorica prej pokazala tudi kakšen slab primer, ne le dobrih. Whatever.
V torek, sredo in četrtek sem se več ali manj samo učila in hodila na obvezne stvari. Po mojem brez uspeha. :-/ Pa kaj, a je to PMS?? Whatever.
Zvečer sem se srečala z nekaterimi sošolci iz osnovne šole. Po eni strani jih je bilo lepo videti in izvedeti vse novosti, po drugi strani pa mi je bilo zoprno, ker smo si po petih minutah izmenjali vse glavne informacije in potem nismo več vedeli, kaj bi počeli drug z drugim. Plus to, da so me vsi objemali tako, kot da smo se nazadnje videli včeraj in smo komaj preživeli teh 24 ur ločeni. Whatever.
Petek. Sem že kdaj omenila, da obožujem ta dan? :) Najprej sem se dobro naspala. Potem sem prijateljico naučila peči potico in šla za dve uri čuvat škratka. Bolan je, bogi. :( Njegovi mamici sem tudi dala nekaj koščkov potice. Ker je Italijanka, je to nekaj popolnoma novega zanjo. In je poskusila - prvi košček. "Uau, it's delicious!" Ane, ane? xD Vzame drugi košček in gre v svojo sobo. Čez 5 minut se vrne po tretji košček in doda, da je ta zadnji. Zvečer bo pa preostalo delila s svojim možem. "Ampak eh, on itak ne bo vedel, koliko jih je bilo na začetku!" :D It made my day! :)

S tamalima dvema sem gledala Minutke za sveto pismo. Nekaj smo se hecali. Malo sem pofitnesirala. In to bo to za danes. So not whatever. ;)

Drago vreme!

Če mogoče ne veš, je danes že tretji april! Zvončki in trobentice bi morali že odcveteti, trava bi naj bila že malo višja in dež naj bi se komaj vrnil na spored, pa se niti še poslovil ni!

Jaz bi bila vesela, če bi spet lahko oblekla moj rumen plašček. Ali nov olivno zelen plašček. Mogoče bi našla tudi primerne čevlje za zraven, hm hm. Ali pa oblekla več hlač v enem tednu. Ali pa pač tiste, ki bi jih želela. Ali pa celo - krilo!? Hm, ne. Zaenkrat sem omejena na tiste, ki so na korenčka in gredo z lahkoto v škornje.

V te škornje.

Ti so sicer super in oh in sploh, zakon so! Ampak ej, nosim jih že od novembra... V glavnem.

In ta dežnik je moj zvesti spremljevalec.

Tudi dežnik, je res kul! In vse skupaj je v stilu in tako luštkano. Ampak spet, že od novembra. 

Moji prijatelji verjetno začenjajo misliti, da je ta outfit vse, kar premore moja garderoba. 

Zato, drago vreme, se skuliraj! Rada bi zvončke in trobentice in tulipane in marjetice in narcise in sonce, pa toploto, barve, plašček (in spodaj kratke rokave),...

... Bi to šlo? Prosim, prosim, prosim, prosim,... :)