24 avgust, 2013

Kot bi bilo včeraj.

No ja, saj je pravzaprav tudi bilo. ;)

Z Najlepšim sva se usedla v avto in se odpeljala na Bled. Eno vasico zraven, če sem bolj natančna. Parkirala sva pri pokopališču in kmalu se je na parkirišče pripeljal še en avto, v njem pa A. Prijazen nasmeh in vesel pozdrav, pa je bilo tako, kot bi ga nazadnje videla včeraj.

Takole. Samo cerkev odklenem, se primerno uredim, pa bomo začeli. Fino.

------
...čez nekaj minut...
------

Stojiva pred oltarjem, drug ob drugem in A pred nama.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Smo v cerkvici sv. Jakoba. Ta je veliko prepotoval in lepo je, da tudi vidva vajino dolgo potovanje začenjata tukaj. 

Božja beseda. 12 To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15, 12)

Zakonska zveza ni popolna,če sta v njej prisotna samo dva. Popolna je, ko je v njej prisotna še tretja oseba, Sveta Trojica. Popolna je, ko je prisotna skupnost, družina, prijatelji in Cerkev. Popolna bo, ko bodo enkrat prisotni tudi otroci. 
Zaroka je čas, ko se poglobljeno spoznavata in pripravljata, da bi v polnosti prejela zakrament svetega zakona. To je čas, ko skupaj pred Bogom, skupnostjo, družino, prijatelji in Cerkvijo preverjata vajino odločitev. Vsi, ki vaju obkrožajo, vama pri tem pomagajo. In tudi, ko vsi ostali zatajijo, ne pozabita, da Bog nikoli ne zataji.
Zaroka pa še ni poroka, zato tudi ne prinaša pravic in dolžnosti, ki jih prinaša zakon.
[Lepo si nama povedal, A., lepo. :)]

Prošnje.

Vsak od naju prebere zaročno besedilo. Tega sem pa res pozabila! :-/

Izmenjava si zaročni darili. Jaz dobim prstan, on si je izbral uro.


------

In že je bilo konec obreda. Bil je naravnost čudovit in resnično sem bila ganjena. Še sama nad sabo sem presenečena, kako dobro mi je uspelo zadrževati solzice. Čedalje nemogoče pa se mi zdi, da mi bo to uspelo na poroki, ker bo zagotovo še tisočkrat bolj čudovita. A (upam, da on) bo gotovo povedal še bolj modre besede od včerajšnjih in po pesmici Oh happy day bo sledil še boljši žur, kot je kofetkanje. Aja, kofetkanje je bilo super, brez dvoma! :)

It was a happy day!


... To je bilo tisto presenečenje. In ne bi moglo biti bolj popolno. :)


--------------------

On je našel obleko zase. Mislim, da sva našla prstane. Jedla sva dobro večerjo in šla na obisk k njegovi priči. Cel dan se nisva niti grdo pogledala. 
Samo preverjava pravilnost odločitve. ;)

22 avgust, 2013

Nespametna Manca in pametni telefon.


Manca in Najlepši sta bila danes pridna. Precej ur sta preživela v trgovini, iskala primerne artikle, bila zaposlena. Tako zaposlena, da tudi Najlepši ni imel časa pogledovati na svoj super pametni telefon, zato ga je dal  meni v torbico. In ga tam tudi pozabil.

Iiiiiiin. Manca pride domov in  ugotovi, da ima pri sebi dva telefona. Bodimo realni, vsak se rajši ukvarja z boljšim telefonom, če ga že ima na voljo, tudi jaz. Vse skupaj mi predstavlja še malo izziva, ker sem totalno antitehnični tip in ni kar tako se znajti med vsemi 73 mapami na pametnem telefonu. Seveda se po navadi takoj izgubim in potem pritiskam vse možne variante, s katerimi se mi zdi, da bom telefon ugasnila in preprečila katastrofo. No, ne danes; danes sem imela srečo nesrečo v sreči. A to sploh obstaja? Nima veze. Tipkam, najdem sporočila. Fino, tam lahko vedno kaj zabavnega preberem. :) Pogovori s prijatelji so najbolj zabavni za brat, fantje vedno kaj novega pogruntajo. :D Vrtim, vrtim, da bi prišla do začetka pogovora. Opazim dooolgo sporočilo. Uf, težke izpovedi, a?! Na hitro poševno preberem...

Bova v tisti vasici.
Ne povej ji.
Rabiš samo ...
Bi lahko ti...
...in še ene par malenkosti, ki se jih hvala Bogu ne spomnim več.

Samo nekaj prebranih besed in že sem tipkala "nazaj nazaj nazaj nazaj nazaj nazaj nazaj nazaj" kolikor hitro se je dalo. Dojela sem namreč, da gre za presenečenje. In pravkar sem si ga pokvarila. Sama sem si pokvarila presenečenje, pa tako rada jih imam! Kokoš. Nimam pojma kaj bo, ne kje, niti kdaj točno. Vem pa, kdaj približno in vem, da se nekaj pripravlja. Buuuuuuu. 

Lekcija št. 84930: Niti za zabavo ne beri tujih sms-ov.

Tokrat naj se lepo prosim izkaže moj slab spomin. Upam, da jutri zjutraj ne bom o tem niti razmišljala več in da bo presenečenje res presenečenje. Saj bo še en naporen dan. lahko mi uspe pozabit, vem, da mi lahko uspe pozabit in res upam, da mi uspe pozabit!

Pa pametni telefon? Čaka na mizi, ker ga niti ugasnit ne znam. Tistega sms-a pa ne grem še enkrat iskat, zanalašč.

Vsem, ki Najlepšega poznate...
Ne povejte mu.
Saj bom pozabila. 
Kmalu. ;)

20 avgust, 2013

Dobre reči se dogajajo... :)

Dobre reči se dogajajo... Tako sem pisala na facebooku zgodaj julija. Takrat so se mi začele počitnice in kakor hitro se je dalo sem morala dolgo sedenje za knjigami, ki je bilo ravnokar za mano, skompenzirati z letanjem naokrog. Zdaj pa se to super poletje s svetlobno hitrostjo bliža koncu in morda je čas, da te dobre reči nekako ovekovečim. :)

Začelo se je z nedeljskim večerom in guncanjem na Kostanjevici na Krki. Niti dobre fotke niso nastale, tako dobro je bilo. :)

Naslednji teden sem čuvala Škratka in mogoče, mogoooče, mogoče bom šla novembra z njim v Pariz. Poiskat čar Pariza, ki sem ga v tretjem letniku očitno spregledala. In še malo več čuvat.

Nekaj novih oblek.

Fotošuting s prijateljico.


Jahanje, končno. :)




Takile miškoti... Takoj bi imela svojega...

Po dobri pici pa smo ponovili nedeljsko guncanje. Bi bilo škoda, da ne bi, ko smo bili pa tako blizu.


Brez skrbi, ne znam špage... :D




Kanji Dol. Dvakrat.

Morje. Sončenje, plavanje, veslanje, sladoled, dobra hrana, pisanje kartic, urejanje slik, spanje,.. 

Pa sem že pri koncu. In v čem najbolj uživam zadnje čase? V histeričnih reakcijah marsikoga. Povod za histerično reakcijo pa je... svetleča stvarca na prstancu desne roke. :) Ja, zaročena sva! <3




Dobre reči se dogajajo... :)

Kaj pa se tebi dobrega dogaja?



18 avgust, 2013

Ne maram.

Ne maram bolečega grla.
Še posebno mi gre kljuvanje ob vsakem vdihu na živce poleti sredi vročine, ko mi ni niti najmanj jasno, kako sem prehlad sploh staknila...

Ne maram. 'Nuf said.