SeOpravičujemZaZamudico...BilaSemNaMorjuInŠeNekajNeOmembeVrednihIzgovorovImam.
Zelo ceniva podarjen čas svatov, ki so ga tisto soboto kar
precej namenili samo nama. Prav zaradi tega, ker so si vzeli praktično ves dan
za poroko, urejanje, prevoz; ker so se že prej potrudili z izbiro darila in
pisanjem lepih misli; ker so mnogi pomagali pri pripravi in izpeljavi dneva; molili za naju in ker imava rada njih in njihovo družbo,…
jih nisva želela puščati samih, temveč preživeti čim več časa z njimi. Saj zato
sva jih pa povabila! ;-) Da bi bila
lahko čim več časa s svati, sva se odločila, da fotografiranje izvedemo že pred
poročno mašo. Poleg tega pa tudi ravno svež izgled ni zanemarljiv. Vse to sva
razmišljala vnaprej. Zdaj, ko gledam nazaj pa vem tudi, da je bila urica,
preživeta na soncu in zeleni travi, v družbi prič, sester in super truper fotografa zelo sproščujoča. Bili smo sami, brez (zelo, zelo cenjene) publike,
imeli smo dovolj časa in počeli bi lahko prav karkoli. Ampak seveda nismo, ker
smo se prišli fotografirat. ;) Zato pa smo vse, kar smo počeli,
fotodokumentirali.
Slike, oh slike… So čudovite! Tako na ekranu, v filmčku, še
najbolj pa v albumu. Vabljeni na ogled! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar