Ko smo prispeli na grad Fužine, smo se najprej ob aperitivu sproščeno zbirali v atriju. Med tem sta glasbenika vsakega gosta posebej povabila, da stopijo v špalir. Vsakemu en high-five in zabava se lahko začne!
Ko smo prišli v dvorano, sem sama pri sebi doživela potrditev, da sva izbrala pravi prostor. Ambient je bil čudovit, rože in sedežni red na svojem mestu ter dvom, če bo morda prostora za ples kljub vsemu premalo, se je razblinil. Za mano je bil že cel, naravnost čudovit dan, ampak takrat je zadovoljstvo prišlo na popolnoma novo raven.
Fotograf naju je povabil ven, da smo izkoristili še zadnje trenutke svetlobe in posneli še nekaj čudovitih fotografij. Sledila je juha. Pred njo seveda molitev, začinjena s Sirahovimi navodili glede vedenja na gostiji (Sirah31, 12-21). Predlagam, da si preberete. ;-) Po juhi sva zaplesala otvoritveni poročni ples. Bluzila sva na pesem Te ljubim (Sonja in Ivo Mojzer). No, s tem hočem povedat, da sva plesala blues. ;-) Kmalu so se nama na plesišču pridružili še priče, starši, nazadnje pa še najpogumnejši svatje.
Sledila je dooobra večerja. Imeli smo samopostrežni bife, kar pomeni, da so si gostje sami naložili hrano, ki jim je bila všeč in toliko, kolikor so je želeli. Odlično je bilo, res!
Po večerji pa smo plesali, plesali in še več plesali. Tomaž in Mojca iz dua Nostalgika sta nas odlično animirala, takrat, ko smo to potrebovali. Plesali smo vse mogoče plese. Plesali smo dolg venček polk in valčkov, z obveznim "tunelčkom", seveda. Plesali smo "vlakec", kjer sem se lahko (žal bolj slabo) izkazala v svoji izvirnosti pri plesnih gibih. Plesali smo fantje proti puncam. Ko smo postali pa nekoliko utrujeni, pa sva s Tilnom dobila nalogo, da moram jaz plesati z vsemi svati in on z vsemi svatinjami. Midva sva bila seveda v kondiciji. ;)
Najina ekipa se je ponovno izkazala, saj so za naju pripravili kviz, za vse ostale pa balinčkov ples. In še marsikaj, menda. Ampak smo tako zagreto plesali, da ni prišlo na vrsto.
Vrgla sem šopek. On podvezico, khm, ogromne ženske spodnjice. :-D Ujela sta zelo dobra prijatelja. Bilo je zabavno. :-D
Ob polnoči je bil čas za torto. Naredila jo je moja sestrična in nimam dovolj širokega kulinaričnega besednjaka, sicer bi vam z veseljem naštela vse pozitivne pridevnike. Hvala, Marinka. :)
Ko je ura odbila 2.00, pa sem kar naenkrat začutila neznansko utrujenost. Takrat bi lahko samo še padla v posteljo in zaspala. Očitno nisem bila edina, saj se je ravno okrog dveh poslovilo največ gostov. Nostalgika sta očitno tudi uživala, saj sta malo podaljšala svoje muziciranje in zato so lahko preostali svatje še malce plesali. Ko jih je pa že večina zapustila ohcet, smo začeli pospravljati. Pecivo, rože, pijača,...
Okrog štirih smo se odpeljali. Midva na nov dom, najini domači na svojega. Oni so bili doma v desetih minutah in vsa okolica je spala; midva sva potrebovala pol ure in nekaj kmetov je bilo že v hlevih... Vožnja pa je bila spet prav posebna. Prvič v nov dom...
***
Tukaj zdaj srečno živim že 9 mesecev. Malo se učim, veliko spim in se trudim biti dobra gospodinja. Dobrodošli na obisku! :)
Zrezek, pire krompir in zelenjavna zloženka.
+ kozarec vina
+ najboljši piškoti
(recept: http://aspoonfulofsugarblog.com/2012/10/08/nigellas-totally-chocolate-chocolate-chip-cookies/)
# ker je deseti
# ker je mož ves dan pridno delal
# ker sem bila sama ves dan doma in imela čas. :)
