... nadaljevanje 1. dela.
Kmalu
sem zaslišala trobljenje avtomobilov. Jeej,
prišli so! Jaz seveda nisem imela druge izbire, kot da sem bila še naprej
na varnem in skrita. Malce mi je pa kljub temu uspelo videti, kaj se dogaja. ;-)
Ker
mi do zdaj še niti eden ni šrange podrobno opisal, se nadejam, da bo o njej
poročala Marinka. Boš? J
Po
tem, ko je moj dragi uspešno izvedel vse naloge, odgovoril na vsa vprašanja in
ugotovil, da prva nevesta ne bo dobra zanj (ker je že poročena…), sem le prišla
na vrsto jaz. Oči cela moja družina so me pospremili do vhodnih vrat, kjer je
ženin še vedno na glas prepeval O jaz pa pojdem po dekle, tja daleč čez
Ljubljan'co… Ko sem ga zagledala še od blizu, on pa mene sploh prvič, je bilo
veselje popolno. J Do vhoda so me pospremili domači, od tam
naprej pa sva šla skupaj, novim dogodivščinam naproti!
Prestopila
sva prag naše domače hiše in pozdravila vse sorodnike ter sosede, kmalu za tem
pa se je ulica iz gradbišča spremenila v plesišče. Po plesu in sproščenem
druženju s sosedi sem dobila še šopek, nato pa pomahala v slovo domačim in
sosedom in se usedla v avto, ki ga je vozil moj mož. Na poročni dan sva se
vozila sama. Kljub temu, da naju je večinoma spremljala živčna tišina, glasno
preračunavanje minut in skrb za aranžma, je bila vožnja zame nepozabna. Že sam
občutek, da se skupaj podajava na
novo pot v življenju, je bil nekaj posebnega. To so bile tudi edine minute
tistega dne, ko sva bila res sama.
Skupaj
s pričami, sestrami in fotografom sva se odpeljala na golf igrišče, kjer smo
ovekovečili tisti čudovit dan še v fotografski
objektiv. Na poti sva prvič potrobila, ko sva želela sošolko od deklice, s
katero sem izvajala DSP, odvrniti od tega, da bi cesto prečkala pri rdeči luči
in pristala pod najinim avtom ali pa na čudovitem srčkastem aranžmaju.
Naslednjič pa sva trobila družno z voznikom nekega tovornjaka, ki je že od
daleč opazil okrašen avto, spustil šipo in v odobravanje dvignil palec. Car! Še
nekaj trenutkov kasneje pa sva se vozila že s temle… ;-)
Se
opravičujem vsem, ki ste nestrpno čakali na nadaljevanje. Upam, da mi bo
avgusta uspelo objaviti točno desetega!
